Skoči na vsebino

NOVICA

Konferenca o nasledstvu potrdila pomen dosledne implementacije Sporazuma o nasledstvu

Ljubljana, 7. junij 2016 - Naslednice razpadle SFRJ Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Makedonija,  Slovenija in Zvezna republika Jugoslavija (danes Srbija) so 29. junija 2001 v palači Hofburg na Dunaju podpisale Sporazum o vprašanjih nasledstva. Državni zbor, Ministrstvo za zunanje zadeve in visoka predstavnica za nasledstvo so ob 15. obletnici podpisa pripravili mednarodno konferenco Sporazum o vprašanjih nasledstva – 15 let kasneje, ki je potekala 7. junija 2016 v Ljubljani.

 

Rešitev, ki so jih države naslednice dosegle v Sporazumu o vprašanjih nasledstva ne gre jemati zlahka oz. kot nekaj samoumevnega, saj je bila pot do soglasja težavna. Dr. Wolfgang Petritsch je v uvodu konference poudaril, da je bil Sporazum podpisan v letu, ki predstavlja točko preobrata v povojnem obdobju v regiji.

 

Mednarodna konferenca sporoča, da je Sporazum o vprašanjih nasledstva še kako živ, da ima danes morda še večjo težo, kot jo je imel pred 15 leti, ko je bil podpisan, ter da Sporazum predstavlja temelj za napredek pri reševanju odprtih vprašanja med državami v regiji. Udeleženci konference državam naslednicam predlagajo, da z največjo predanostjo implementirajo določbe Sporazuma. Konferenca hkrati poziva mednarodno skupnost, da (ponovno) prepozna pomen Sporazuma ter njegovo implementacijo dosledno uvršča med prednostne naloge v politiki do Zahodnega Balkana.

 

Uresničevanje Sporazuma je ena izmed prioritetnih nalog slovenske zunanje politike. Celovita uresničitev Sporazuma in rešitev odprtih nasledstvenih vprašanj je kot prednostno področje izpostavljena v Deklaraciji o zunanji politiki Republike Slovenije, ki jo je Državni zbor sprejel 10. junija 2015 in je temeljiteje razdelana v vladnem strateškem dokumentu, ki je bil potrjen poleti 2015.

 

Na konferenci je bilo predstavljeno pomembnejše premoženje, ki ga je Slovenija na podlagi Sporazuma že pridobila. Doslej je bilo razdeljenih okrog 70% nekdanjih diplomatskih in konzularnih predstavništev SFRJ. Dobro poteka delitev umetnin, ki so krasile ta predstavništva. Del razdeljenega premoženja predstavljajo tudi predmeti visoke vrednosti – kot je npr. večnamensko plovilo. Danes vlogo in pomen ladje Triglav pozdravlja mednarodna skupnost, kar potrjuje pravilnost slovenskega pristopa pri urejanju klirinškega dolga Sovjetske zveze do SFRJ, ko je bil del dolga Sloveniji vrnjen v obliki ladje.

 

Dostop do arhivov se izboljšuje, izraženo je bilo upanje glede napredka pri vračanju arhivskega gradiva. Projekt digitalizacije arhivskega gradiva je odlična potrditev, da nasledstveni proces ni zgolj zgodovinska dejavnost temveč je predvsem pogled v prihodnost – s ciljem prihodnjim generacijam zagotoviti kakovosten vpogled v dediščino nekdanje skupne države.

 

Na povabilo slovenske visoke predstavnice za nasledstvo dr. Ane Polak Petrič so se konference udeležili tudi visoki predstavniki za nasledstvo Bosne in Hercegovine (Mirsad Žuga), Hrvaške (Andreja Metelko-Zgombić), Makedonije (Elena Kuzmanovska) in Srbije (prof. dr. Rodoljub Etinski). Dr. Ana Polak Petrič je visoke predstavnike gostila na delovnem kosilu in z njimi opravila ločene dvostranske pogovore. Visoki predstavniki soglašajo, da ima nasledstveni proces v medijih in javnosti pogosto negativni predznak, kar je včasih upravičeno, velikokrat pa ne. Zato si bodo v prihodnje s svojim delom prizadevali, da bi se podoba nasledstva izboljšala. Najboljša pot do tega je napredek in učinkovita implementacija določb Sporazuma.

 

Države naslednice čaka še precej dela pri izvrševanju določil Sporazuma. Udeleženci so na konferenci pregledali odprta vprašanja, tako tista ki se zdijo enostavnejša kot druga, ki za rešitev zahtevajo obilo politične volje. Precej pozornosti so razpravljalci namenili vprašanju deviznih varčevalcev, ki predstavlja eno izmed težjih vprašanj jugoslovanske dediščine. Mednarodno sodišče je pred dvema letoma zahtevalo odpravo kršitve pravice do premoženja varčevalcev in s tem pripravilo teren državam naslednicam, da se ponovno usedejo za pogajalsko mizo. Nastopajoči so se zavzeli, da se pogajanja o denarnih obveznostih in drugih odprtih vprašanjih v dobri veri nadaljujejo in čim prej tudi zaključijo. Popolna implementacija Sporazuma je tisto, kar so imeli v mislih podpisniki na Dunaju pred 15 leti in bi morala biti v interesu držav naslednic, regije in mednarodne skupnosti.

 

V okviru mednarodne konference je v Državnem zboru na ogled razstava Zgodbe iz zapuščine (Slovenija in nasledstvo po Jugoslaviji), ki jo pripravil Arhiv Republike Slovenije v sodelovanju z RTV Slovenija in Diplomatskim arhivom Ministrstva za zunanje zadeve.

 

Ministrstvo za zunanje zadeve je ob obletnici podpisa Sporazuma izdalo brošuro Sporazum o vprašanjih nasledstva – 15 let pozneje.