Skoči na vsebino

NOVICA

Zaključevanje izvrševanja sodbe ESČP v zadevi Ališić

Sklad RS za nasledstvo je do 31. 12. 2017, ko se je iztekel roka za vlaganje zahtev za verifikacijo neizplačanih starih deviznih vlog Ljubljanske banke, Glavne podružnice Zagreb in Glavne podružnice Sarajevo, prejel več kot 38.500 zahtev za verifikacijo. Do 31. 10. 2018 je odločil o več kot 36.570 posamičnih zadevah, od tega je več kot 33.130 varčevalcem izdal informativne izračune v skupni vrednosti 295 milijonov evrov. Na podlagi že izdanih informativnih izračunov, ki so postali pravnomočne odločbe, je bilo do 31. 10. 2018 izvršenih prek 32.370 izplačil v skupni višini 289,7 milijona evrov, od tega 161,9 milijona evrov varčevalcem Ljubljanske banke v Glavni podružnici Zagreb in 127,8 milijona evrov varčevalcem Ljubljanske banke v nekdanji Glavni podružnici Sarajevo.

 

Sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi

 

V zadevi Ališić in drugi zoper države naslednice SFRJ je veliki senat ESČP 16. julija 2014 razsodil o pritožbi treh varčevalcev, ki so leta 2005 zoper vse države naslednice SFRJ vložili pritožbo zaradi nezmožnosti dviga svojih deviznih vlog v nekdanji podružnici Ljubljanske banke v Sarajevu in podružnici beograjske Investbanke v Tuzli. Veliki senat, ki pritožb ni presojal z vidika odgovornosti za jamstva deviznih vlog po Sporazumu o vprašanjih nasledstva, temveč izključno z vidika kršitve človekovih pravic posameznih varčevalcev, je kljub ugotovitvi, da gre za vprašanje nasledstva, odločil, da sta Slovenija in Srbija pritožnikom kršili pravico do varstva premoženja ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva.

 

Zaradi navedenega je ESČP Sloveniji in Srbiji s sodbo naložilo, da v roku enega leta sprejmeta ukrepe, ki bodo omogočili poplačilo neizplačanih starih deviznih vlog pritožnikov in vseh v enakem položaju.

 

Izvrševanje sodbe je postalo predmet nadzora Odbora ministrskih namestnikov Sveta Evrope.

 

Čeprav Slovenija meni, da ji sodba nalaga nesorazmerne finančne obremenitve glede na ostale države naslednice nekdanje SFRJ, kar ni skladno z načelom pravične razdelitve bremen med  državami naslednicami, odločitev ESČP spoštuje in je korektno ter v postavljenem roku odpravila kršitve človekovih pravic starih deviznih varčevalcev.

 

Implementacija Sodbe in sprejem ZNISESČP

 

Državni zbor je 22. junija 2015 sprejel Zakon o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi številka 60642/08 (ZNISESČP). S tem je Slovenija pravočasno, torej v roku, ki ga je postavilo ESČP, uveljavila zakonsko podlago za verifikacijo ter izplačila neizplačanih starih deviznih vlog varčevalcem sarajevske in zagrebške podružnice Ljubljanske banke.

 

Javni poziv za vlaganje zahtev za verifikacijo

 

Javni poziv za vlaganje zahtev za verifikacijo je Ministrstvo za finance objavilo 2. novembra 2015 v Uradnem listu RS. Slednji je bil objavljen tudi v dnevnih časopisih, ki izhajajo na celotnem območju Bosne in Hercegovine oz. Hrvaške, kakor tudi na spletni strani Ministrstva za finance in Sklada RS za nasledstvo. V javnem pozivu je bil natančno pojasnjen postopek za uveljavljanje pravice do poplačila neizplačanih deviznih vlog podružnic Ljubljanske banke v Sarajevu in Zagrebu.

 

Obdobje za vlaganje zahtev za verifikacijo na podlagi ZNISESČP

 

Vlaganje zahtev za verifikacijo je potekalo od 1. decembra 2015 in do 31. decembra 2017. V obdobju 25 mesecev je sklad prejel prek 38.500 zahtev za verifikacijo iz naslova glavnice v skupni višini preko 220 milijonov evrov.

 

Razpoložljivost podatkov, potrebnih za izvajanje postopkov verifikacije

 

Glede na kompleksnost zadeve zaradi težavnih razmer razpada nekdanje skupne države, je prišlo tudi  do težav pri razpolaganju s podatki, potrebnimi za izvedbo postopkov verifikacije. To še posebej velja za podatke nekdanje sarajevske podružnice. Pogoji za pričetek postopka verifikacije za varčevalce nekdanje Ljubljanske banke v Sarajevu so bili tako izpolnjeni 21. oktobra 2016, ko je Ministrstvo za finance v Uradnem listu RS objavilo, da je s tem dnem prejelo podatke varčevalcev te podružnice. Kljub navedenemu pa Slovenija ni prejela vseh podatkov, saj je bil del teh podatkov v preteklem obdobju uničen zaradi vojnih dogodkov in naravnih nesreč.

 

Začetek obravnave zahtev za verifikacijo

 

Sklad je že decembra 2015 pričel z obravnavo zahtev za verifikacijo, ki se nanašajo na stare devizne vloge v zagrebški podružnici in takoj po pridobitvi podatkov s strani Bosne in Hercegovine v oktobru 2016 tudi z obravnavo zahtev za verifikacijo, ki se nanašajo na stare devizne vloge v nekdanji sarajevski podružnici.

 

Sklad je tako že do 31. decembra 2016 izdal več kot 14.000 informativnih izračunov v skupni vrednosti 149,5 milijona evrov, od tega je bilo prek 2.300 informativnih izračunov izdanih varčevalcem  nekdanje sarajevske podružnice v višini 26,4 milijona evrov. Na podlagi izdanih informativnih izračunov, ki so postali pravnomočne odločbe, pa je bilo do 31. decembra 2016 izvršenih 10.423 izplačil v skupni višini 108,7 milijona evrov.

 

Odločitvi ESČP v zadevah Vehbija Hodžić in Stojan Zeljković proti Sloveniji
 
ESČP je v dveh naknadnih odločitvah obravnavalo mehanizem, ki ga je za namene izvršitve sodbe vzpostavila Slovenija. V zadevi Vehbija HODŽIĆ proti Sloveniji aprila 2017 in v zadevi Stojan ZELJKOVIĆ proti Sloveniji septembra 2017 je ESČP v celoti potrdilo ustreznost določb ZNISESČP in sheme za poplačilo starih deviznih varčevalcev, tako z vidika vprašanja, ali verifikacijski postopek izpolnjuje merila, ki izhajajo iz sodbe, kot glede skladnosti ZNISESČP s sodbo. Z navedenima odločitvama je bilo ob upoštevanju načela subsidiarnosti ter polja proste presoje, ki ga države uživajo pri izvrševanju sodb mednarodnih sodišč, ugotovljeno, da ZNISESČP v celoti izpolnjuje vse kriterije (pogoje) iz sodbe ter zagotavlja učinkovito pravno varstvo zoper odločitve sklada, ki je pristojen za odločanje o zahtevkih za izplačilo starih deviznih vlog.

 

Uradni zaključek nadzora nad izvajanjem Sodbe
 
Odbor ministrskih namestnikov Sveta Evrope, ki skrbi za nadzor nad izvrševanjem sodb ESČP, je septembra 2015 ugotovil, da je ZNISESČP skladen s sodbo.
 
Na zasedanju  marca 2018 je odbor s sprejemom končne resolucije zaključil tudi nadzor nad izvrševanjem Sodbe v delu, ki se nanaša na obveznosti Slovenije, da sprejme individualne in splošne ukrepe za zagotovitev izplačil nepoplačanim imetnikom starih deviznih vlog v podružnicah Ljubljanske banke v Zagrebu in Sarajevu. V svoji odločitvi je odbor tako ugotovil, da je Slovenija sprejela vse potrebne ukrepe za popolno izvršitev sodbe, kar glede na kratek čas, ki ga je ESČP določilo v sodbi, predstavlja veliko priznanje Sloveniji, da je v kratkem času sprejela vrsto ustreznih ukrepov, ki so omogočili polno izvršitev sodbe.

 

Odločitve Sklada o prejetih zahtevah za verifikacijo

 

Sklad je do izteka roka za vlaganje zahtev za verifikacijo, določenega z ZNISESČP, to je do 31. decembra 2017, prejel prek 38.500 zahtev za verifikacijo, od katerih se jih nekaj več kot polovica nanaša na Glavno podružnico Zagreb, preostanek pa na nekdanjo Glavno podružnico Sarajevo.

 

Navkljub določbam ZNISESČP in jasnim stališčem Slovenje je sklad med vsemi prejetimi zahtevami za verifikacijo deviznih vlog v nekdanji Glavni podružnici Sarajevo prejel več kot 2.900 zahtev za verifikacijo, ki se nanašajo na stare devizne vloge, ki so bile na podlagi odločitev pristojnih oblasti Bosne in Hercegovine prenesene na privatizacijske račune pri Agenciji za privatizacijo v Federaciji BiH.

 

Sklad je do 31. oktobra 2018 odločil o več kot 36.570 posamičnih zadevah, od tega je več kot 33.130 varčevalcem izdal informativne izračune, ki vključujejo tako znesek glavnic kot obresti, in sicer v skupni vrednosti 295 milijonov evrov. Na podlagi že izdanih informativnih izračunov, ki so postali pravnomočne odločbe, pa je bilo do 31. oktobra 2018 izvršenih prek 32.370 izplačil v skupni višini 289,7 milijona evrov, od tega prek 13.990 varčevalcem nekdanje Glavne podružnice Sarajevo v višini 127,8 milijona evrov.

 

Do 31. oktobra 2018 je sklad skupno prejel le 284 ugovorov zoper izdane informativne izračune, kar predstavlja 0,9 % vseh izdanih informativnih izračunov. Velika večina ugovorov se je izkazala za neutemeljene, saj se nanašajo bodisi na ugotovljeno višino glavnice na dan 31. december 1991 bodisi na višino obresti za obdobje po tem datumu, v 36 primerih pa so bili ugovori vloženi prepozno.

 

 

 

LB Zagreb

LB Sarajevo[1]

SKUPAJ

Odločeno

 

 

Prek 19.180 zadev

 

 

Prek 17.390 zadev

 

 

Prek 36.570 zadev

 

Od tega izdani informativni izračuni

 

18.730

v znesku 163,9 mio €

 

14.400

v znesku 131,1 mio €

 

33.130

v znesku 295,0 mio €

Plačila

161,9 mio €

18.380 upravičencem

127,8 mio €

13.990 upravičencem

289,7 mio €

32.370 upravičencem     

Ugovori zoper informativne izračune

186 (1,0%)

98 (0,7 %)

284 (0,9 %)

Vir: Sklad Republike Slovenije za nasledstvo

 


[1]Pričetek odločanja o zahtevah za verifikacijo neizplačanih deviznih vlog iz nekdanje Glavne podružnice Sarajevo 21. 10. 2016.

 

Poleg izdanih informativnih izračunov je sklad do 31. oktobra 2018 izdal tudi več kot 2.700 odločb o zavrnitvi zahtev za verifikacijo, od tega se jih več kot 2.580 nanaša na prenose starih deviznih vlog na privatizacijske račune pri Agenciji za privatizacijo Federacije BiH. Sklad je izdal tudi več kot 2.010 sklepov o zavrženju zahtev za verifikacijo, saj slednje niso izpolnjevale pogojev, določenih z ZNISESČP (nanašale so se na dinarske vloge, devizne vloge, ki niso bile odprte pri podružnicah Ljubljanske banke v Zagrebu in Sarajevu, vložile so jih osebe, ki niso upravičenci skladno z določbami ZNISESČP ipd.), prav tako pa tudi več kot 130 sklepov o ustavitvi postopka.

Sklad je do 31. oktobra 2018 sicer odločil o več kot 36.570 zahtevah za verifikacijo, a ker je bilo ob tem v določenih primerih sprejeto več procesno oz. tudi vsebinsko različnih posamičnih odločitev, je sklad skupno izdal več kot 37.980 posamičnih odločitev.


Reševanje v okviru nasledstva

 

Slovenija si bo še naprej prizadevala, da se nesorazmerno finančno breme, ki je bilo s sodbo naloženo Sloveniji, ustrezno razdeli med države naslednice nekdanje SFRJ, saj je tudi ESČP v sodbi navedlo, da razdelitev jamstev nekdanje SFRJ za devizne vloge med države naslednice ostaja nerešeno vprašanje iz naslova nasledstva.