Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

POGOSTO ZASTAVLJENA VPRAŠANJA

 

Ali je zahtevo za verifikacijo potrebno vložiti po pooblaščencu ali pooblaščencu, ki je odvetnik?

 

Zahteve za verifikacijo ni potrebno vlagati po pooblaščencu ali po pooblaščencu, ki je odvetnik. Upravičenci lahko zahteve za verifikacijo vlagajo sami, pri čemer bodo dodatna pojasnila na voljo na spletni strani Sklada, slednji bo za pojasnila dosegljiv tudi po pošti, elektronski pošti ali telefonu.

Omeniti velja tudi, da v postopku verifikacije stranka ni upravičena do povračila stroškov zastopanja po odvetniku in sama nosi stroške postopka, kot to določa 113. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13). V kolikor se stranka kljub temu odloči za pooblaščenca, ki je odvetnik, mora iz pooblastila izhajati, da je dano posebej za postopek verifikacije neizplačane stare devizne vloge, skladno z Zakonom o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi številka 60642/08. Pooblastilo mora biti dano po začetku veljavnosti omenjenega zakona, torej od 4. 7. 2015 dalje.

 

Katere dokumente morajo upravičenci nujno podpisati?

 

Če bo upravičenec vložil zahtevo za verifikacijo sam (brez pooblaščenca oziroma odvetnika), bo moral podpisati zahtevo za verifikacijo (priporočljivo je, da zaradi lažje in hitrejše obravnave zahteve to stori na predpisanem obrazcu) in izjavo iz šeste alineje tretjega odstavka 10. člena Zakona o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi številka 60642/08 (v nadaljevanju: zakon), to je izjava, da neizplačana stara devizna vloga ni bila prenesena na drugo osebo (priloga I obrazca).

Če bo upravičenec zahtevo za verifikacijo vložil po pooblaščencu oziroma odvetniku, bo moral podpisati pooblastilo za zastopanje in izjavo iz šeste alineje tretjega odstavka 10. člena zakona (izjava, da neizplačana stara devizna vloga ni bila prenesena na drugo osebo). V primeru, da bo upravičenec pooblaščenca oziroma odvetnika pooblastil tudi za sprejem izplačila, bo moral za to podpisati posebno pooblastilo, razen če bo to že izrecno vključeno v splošno pooblastilo za zastopanje. Glede obveznosti overjanja podpisa na pooblastilu pooblaščencu oziroma odvetniku glej razdelek o overitvah podpisov.

 

Kdaj je potrebna overitev podpisov?

 

V skladu s četrtim odstavkom 11. člena zakona mora biti podpis upravičenca na zahtevi za verifikacijo, ki se vloži po pošti, overjen. Prav tako mora biti overjen podpis upravičenca, če zahtevo namesto njega vloži druga oseba neposredno pri Skladu in ta oseba ni odvetnik.

Če upravičenec vloži zahtevo za verifikacijo osebno pri Skladu, ni potrebna predhodna overitev podpisa, saj v skladu s tretjim odstavkom 11. člena zakona uslužbenec Sklada ob vložitvi preveri istovetnost upravičenca in potrdi njegov podpis na zahtevi ter potrdi istovetnost kopij priloženih listin.

V skladu s četrtim odstavkom 10. člena zakona mora biti pooblastilo upravičenca pooblaščencu, ki ni odvetnik, overjeno. Overitev pooblastila pooblaščencu, ki je odvetnik, ni potrebna, razen če vsebuje tudi pooblastilo za sprejem izplačila.

V skladu z drugo alinejo prvega odstavka 17. člena zakona mora biti pooblastilo za sprejem izplačila na transakcijski račun oziroma osebni račun (v nadaljevanju: račun) pooblaščenca overjeno. To velja tudi v primeru, če upravičenec želi, da se izplačilo izvrši na račun tretje osebe (pooblaščenec za sprejem izplačila), ki ga sicer v postopku ne zastopa. Pooblastilo za sprejem izplačila mora biti overjeno tudi v primeru, če upravičenca v postopku verifikacije zastopa pooblaščenec oziroma odvetnik in upravičenec želi, da se izplačilo izvrši na račun pooblaščenca oziroma odvetnika.

 

Kako overiti podpis?

 

Upravičenec lahko svoj podpis na zahtevi za verifikacijo, pooblastilu za zastopanje ali pooblastilu za sprejem izplačila overi pri katerem koli pristojnem organu ali nosilcu javnega pooblastila za overitve podpisov v Sloveniji ali v tujini. Pri slovenskih organih to lahko stori na vseh upravnih enotah, pri notarjih ali na diplomatsko-konzularnih predstavništvih Republike Slovenije v tujini. V primeru overitve s strani organov Republike Slovenije je ta overitev veljavna brez kakršnih koli dodatnih postopkov.

V primeru, da je bila overitev podpisa opravljena s strani pristojnega tujega organa oziroma nosilca javnih pooblastil, je potrebno takšno tujo javno listino za uporabo v Republiki Sloveniji skladno z Zakonom o overitvi listin v mednarodnem prometu (Uradni list RS, št. 64/01, v nadaljevanju: ZOLMP) predhodno nadoveriti pri za to pristojnih organih v državi izvora listine (to je država, iz katere listina izhaja).To pomeni, da pristojni organ v državi izvora listine, ki opravlja nadoveritev domačih javnih listin za uporabo v tujini, potrdi pristnost podpisa in pečata organa oz. nosilca javnih pooblastil, ki je listino overil.

Z nekaterimi državami, kamor sodijo tudi Hrvaška, Bosna in Hercegovina ter Srbija (po 1. 12. 2015), ima Republika Slovenija sklenjene bilateralne sporazume, v skladu s katerimi legalizacija tuje javne listine, ki sodi v domet pogodbe, za njeno neposredno uporabo v domačem pravnem prometu, ni potrebna. To pomeni, da javnih listin, ki jih je overil pristojen organ teh držav in sodijo v vrste javnih listin določenih s pogodbo, ni potrebno dodatno legalizirati za uporabo v RS. Besedila bilateralnih pogodb, ki predvidevajo oprostitev legalizacije za določene javne listine, so dostopna na spletni strani Ministrstva za pravosodje: http://www.mp.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/mednarodne_pogodbe_s_podrocja_pravosodja/bilateralni_sporazumi/.

Z državami, s katerimi Republika Slovenija nima podpisanih bilateralnih sporazumov glede oprostitve legalizacije tujih javnih listin, ki pa sodijo v krog držav podpisnic Haaške konvencije o odpravi potrebe legalizacije tujih javnih listin (v to skupino držav sodijo npr. Nemčija, Nizozemska, Švedska…), je za uporabo v RS potrebno javne listine nadoveriti s pečatom »apostille«. Apostille pomeni posebno mednarodno overitev, s katero se potrjuje pristnost podpisa in pečata uradne osebe na dokumentu, ki se opravi v matični državi in je v predpisani obliki posebnega žiga, kot to določa haaška konvencija. Na primer: pooblastilo, ki ga je overil notar v Nemčiji, mora vsebovati žig apostille pristojnega organa Nemčije (v tem primeru pristojnega zveznega ali deželnega organa ZRN), ki potrjuje pristnost podpisa in pečata notarja na tuji javni listini, da bi se lahko neposredno uporabljalo v slovenskem pravnem prometu.

Seznam držav članic Haaške konvencije skupaj s seznamom pristojnih organov je dostopen na spletni strani Haaške konference za mednarodno zasebno pravo: https://www.hcch.net/en/states/hcch-members.

Za države, ki ne sodijo v nobeno od navedenih skupin držav, velja postopek polne legalizacije tujih javnih listin, kot je urejen v 15. členu ZOLMP.

V zvezi s Srbijo posebej pojasnjujemo, da je bilateralni sporazum pričel veljati 1. 12. 2015 in se uporablja za vse overitve, opravljene na ta dan ali kasneje. Za overitve, ki so bile

opravljene pred tem datumom, je še vedno potreben žig apostille.

 

Način overitve podpisa - po državah

 

Kdo so odvetniki v smislu Zakona?

 

V skladu s predpisi o odvetništvu lahko stranke kot odvetniki zastopajo bodisi slovenski odvetniki bodisi tuji odvetniki, ki so v skladu z Zakonom o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 – odl. US, 24/01, 54/08, 35/09 in 97/14) vpisani v imenik tujih odvetnikov pri Odvetniški zbornici Slovenije ali imajo potrdilo Odvetniške zbornice Slovenije o priglasitvi opravljanja storitev. Imenik tujih odvetnikov je na voljo na tej povezavi: http://www.odv-zb.si/imenik/tuji-odvetniki.

Tuji odvetniki, ki omenjenega ne izpolnjujejo, so v smislu Zakona izenačeni z ostalimi pooblaščenci.

Iz pooblastila odvetniku mora izhajati, da je dano posebej za postopek verifikacije neizplačane stare devizne vloge, skladno z Zakonom o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi številka 60642/08. Pooblastilo mora biti dano po začetku veljavnosti omenjenega zakona, torej od 4. 7. 2015 dalje.

 

Kako se evidentira prenos terjatve v skladu s tretjim odstavkom 6. člena Zakona?

 

V skladu s tretjim odstavkom 6. člena zakona je zahtevo za verifikacijo upravičena uveljavljati tudi fizična oseba, ki je pridobila terjatev iz naslova neizplačane stare devizne vloge na podlagi veljavnega pravnega posla od upravičenca iz prvega in drugega odstavka 6. člena zakona, če je njena pridobitev terjatve evidentirana pri Glavni podružnici Sarajevo oziroma Glavni podružnici Zagreb (v nadaljevanju: podružnici) do 1. 12. 2015. Navedeni podružnici sta z organom odločanja zavezani sodelovati na podlagi prvega odstavka 9. člena zakona v vseh fazah izvajanja zakona, torej tudi glede navedenega evidentiranja prenosa terjatev.

Pridobitelj terjatve iz naslova stare devizne vloge na podlagi pravnega posla lahko pri podružnicah evidentira prenos te terjatve na način, da s osebno ali po pošti (zaradi morebitne potrebe po kasnejšem dokazovanju evidentiranja priporočamo, da upravičenci evidentirajo prenos s priporočeno poštno pošiljko) podružnici posreduje obvestilo o prenosu skupaj z dokazili. Podružnici bosta v skladu z zakonom prenos evidentirali (evidentiranje ne pomeni prepisa hranilne knjižice na novega imetnika) in o tem obvestili Sklad.

V primeru, da katera od podružnic ne bi hotela evidentirati prenosa terjatve, bo v postopku verifikacije mogoče izkazati evidentiranje z dokazilom o poslani priporočeni poštni pošiljki. Če torej pridobitelj terjatve prenosa terjatve zaradi razlogov na strani podružnic ne bo uspel pravočasno evidentirati, bo Sklad v verifikacijskem postopku  evidentiranje upošteval kot pravočasno, in sicer na podlagi dokazil o poskusu evidentiranja oziroma dokazil o zavrnitvi evidentiranja s strani podružnic. 

 

 

Ali lahko tudi upravičenec, ki nima devizne hranilne knjižice (ker jo je izgubil, mu je bila ukradena in podobno), prične s postopkom verifikacije?

 

Upravičenec, ki nima devizne hranilne knjižice, lahko predloži druge listine, ki izkazujejo obstoj in višino terjatve. Upravičenec lahko predloži drugo dokumentacijo, iz katere jasno izhaja, da je imetnik neizplačane stare devizne vloge (npr. potrdilo Ljubljanske banke glede obstoja oziroma stanja devizne vloge, pravnomočni sklep o dedovanju). Vendar velja, da mora upravičenec priložiti dokaze o obstoju terjatve do podružnice iz naslova neizplačane stare devizne vloge.

  

Kaj storiti, če v sklepu o dedovanju pomotoma ni navedena neizplačana stara devizna vloga?

 

V kolikor neizplačana stara devizna vloga ni navedena na sklepu o dedovanju, pa bi v skladu s predpisi države, kjer je sklep izdan, morala biti, mora upravičenec pred oddajo zahteve za verifikacijo poskrbeti, da se sklep ustrezno dopolni.

 

V kolikor je bila neizplačana stara devizna vloga podedovana, ali lahko dediči skupaj vložijo eno zahtevo za verifikacijo?

 

Vsak upravičenec mora vložiti svojo zahtevo za verifikacijo. Lahko pa vsi člani družine pooblastijo enega člana, da vloži zahteve namesto njih. Pooblaščenec bo še vedno moral vložiti ločene zahteve za vsakega od upravičencev, vendar bo Sklad RS za nasledstvo glede postopka verifikacije komuniciral izključno s pooblaščencem in ne z vsakim upravičencem posebej. Pooblastilo mora biti overjeno.

  

Na kakšen način se bo neizplačana stara devizna vloga obrestovala?

 

Obrestovanje neizplačane stare devizne vloge je določeno v 3. členu Zakona o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi številka 60642/08 (Uradni list RS, št. 48/15). V skladu s tem Sklad ugotovi stanje neizplačane stare devizne vloge na dan 31. 12. 1991, kar vključuje vse pogodbene obresti do tega datuma, upoštevajo pa se tudi vsa morebitna kasnejša izplačila upravičencu po navedenem datumu. Obresti se nato obračunavajo sledeče:

- za obdobje od 1. 1. 1992 do 31. 12. 1992 po letni obrestni meri 6 %,

- za obdobje od 1. 1. 1993 do 31. 12. 2015 po letni obrestni meri 1,79 %,

- za obdobje od 1. 1. 2016 do izplačila po obrestni meri za vloge gospodinjstev čez noč, objavljeni v mesečnem biltenu Banke Slovenije.

 

Po katerem menjalnem tečaju se bodo neizplačane stare devizne vloge preračunale v valuto EUR?

 

Neizplačane stare devizne vloge v valutah držav, ki so del Evroobmočja, se preračunajo v evro po tečajih zamenjave med eurom in temi valutami na dan 1. 1. 1999.

Neizplačane stare devizne vloge v valutah držav, ki niso del Evroobmočja, se preračunajo v euro po tečajih zamenjave med eurom in temi valutami na dan 4. 7. 2015, tj. na dan uveljavitve Zakona o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi številka 60642/08 (Uradni list RS, št. 48/15).

 

Ali je kakšna razlika pri izvedbi postopka verifikacije za varčevalce Glavne podružnice Zagreb in Glavne podružnice Sarajevo?

 

Postopek verifikacije se bo vodil enako, ne glede na to, ali gre za varčevalca iz Glavne podružnice Zagreb ali Glavne podružnice Sarajevo. Tudi državljanstvo, ki ga ima upravičenec v času vložitve zahteve, na vodenje postopka verifikacije nima nobenega vpliva.

 

Ali mora imeti upravičenec odprt račun, na katerega se bodo nakazala sredstva, v valuti EUR?

 

Ker bo izplačilo v skladu s drugim odstavkom 4. člena Zakona o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi številka 60642/08 (Uradni list RS, št. 48/15) upravičencu izvedeno v valuti EUR, priporočamo, da ima upravičenec odprt  račun, na katerega lahko prejema prilive v valuti EUR oziroma, da se pri svoji banki prepriča, ali mu bo izvedla konverzijo v valuto, v kateri ima odprt račun.

V primeru, da  upravičenec nima odprtega računa v valuti EUR, bodo lahko ob sprejemu izplačila nastali dodatni stroški zaradi konverzije med valutami, poleg tega pa potencialno obstaja tudi tveganje, da bi banka evrsko plačilo zavrnila, s čimer prav tako nastanejo dodatni stroški, posledično pa bi prišlo do zamika izplačila upravičencu.

Stroški, ki bi nastali zaradi konverzije ali kakršni koli drugi stroški, ki bi bili posledica napačnih bančnih podatkov, bodo bremenili upravičenca plačila.

 

Kaj se zgodi, če upravičenec pozabi priložiti kakšen dokument ali navede napačne podatke?

 

Če upravičenec zahtevi za verifikacijo ni priložil vseh dokumentov ali ni poslal vseh potrebnih podatkov, ga bo Sklad RS za nasledstvo pozval k dopolnitvi. Pri tem opozarjamo, da tri mesečni rok, v katerem mora Sklad odločiti o zahtevi upravičenca, ne teče, dokler vloga upravičenca ni popolna.

Poleg tega mora upravičenec Skladu RS za nasledstvo ves čas zagotavljati pravilne podatke, kar pomeni, da mora sporočiti vsako spremembo podatkov, ki se je zgodila po oddaji zahteve za verifikacijo oz. mora Sklad RS za nasledstvo takoj obvestiti, če ugotovi, da je na zahtevi posredoval napačne podatke.